nova sodna stavba
competition 1st prize //  competition 1st prize //  competition 1st prize //  competition 1st prize //  competition 1st prize //  competition 1st prize //  competition 1st prize //  competition 1st prize //  competition 1st prize //  competition 1st prize //  competition 1st prize //  competition 1st prize //  competition 1st prize //  competition 1st prize //  competition 1st prize //  competition 1st prize //  competition 1st prize //  competition 1st prize //  competition 1st prize //  competition 1st prize // 

The program of the courthouse is architecturally and functionally divided into two sets, into the public part of the courtrooms, which are all placed in the northern extended tower and into the set of offices occupying the southern part of the building and upper triangular volume.

nova sodna stavba

1 / 15

natečajni elaborat, 1. nagrada
naslov: Dunajska cesta, Ljubljana, Slovenija

projekt: 2021

Bevk Perović projektni tim:
Matija Bevk
Vasa J. Perović
Blaž Goričan
Kaja Stopar
Samo Bojanec
Rok Primažič
Mitja Usenik

Sodelavci:
Gašper Blejec, univ. dipl. inž. grad.
Ivan Hafner, univ. dipl. inž. grad.
Rudi Grahek, univ. dipl. inž. str.

Program sodne palače je arhitekturno in funkcionalno razdeljen na dva sklopa –  na javni del sodnih dvoran, ki so vse umeščene v severni podaljšani stolp in na sklop pisarn, ki zavzema južni del stavbe in zgornji trikotni volumen.

S tem dosežemo dvoje: severni ‘stolp’ postane glavni element zasnove, je prvi in ​​najbolj viden element, reprezentacija sodnega dela in transparentnost sodstva kot institucije.

Hkrati se ustvarja neposrednost povezav med sodniki in sodnimi dvoranami. Sodne dvorane so enostavno in učinkovito povezane s pisarniškimi nadstropji z zelo kratkimi komunikacijskimi potmi. To velja tudi za vse obiskovalce v javnem delu stavbe z enim osrednjim komunikacijskim jedrom na severnem delu ‘sodnega stolpa’.

Objekt sodne stavbe tako postane ‘učinkovit’ stroj delovanja in hkrati tudi jasno arhitekturno členjen del mesta. Dvojnost programa se kaže tako v dvojni podobi objekta kot tudi v artikulaciji posameznih notranjih prostorov.