
The area in front of the casemates is conceived as a gently sloping public square that connects the level of city to the semi-submerged level of the old structure, receiving visitors with a horizontally glazed ground floor. The visitor is then led through the maze-like – almost ‘piranesian’ structure of the old casemates, that have been transformed into an exhibition venue for the city.









neue galerie und kasematten / neue bastei
1 / 11
natečaj, prva nagrada
projekt: 2016 – 2019
bruto površina: 2900 m2 (obstoječe 900m2, novo 2000m2)
naročnik: City of Wiener Neustadt
Bevk Perović avtorski tim:
Matija Bevk
Vasa J. Perović
Johannes Paar
Christophe Riss
Mitja Usenik
Blaz Goričan
Irene Salord Vila
Maša Kovač Šmajdek
Juan Miguel Hererro
Vid Tancer
Andrej Ukmar
fotograf: David Schreyer
Projekt je rezultat natečaja iz leta 2016, ki je postavil nalogo, da bi kazamate, zgradbo za shranjevanje streliva srednjeveške trdnjave, naredili dostopno širši javnosti v obliki novega kulturnega centra/razstavnega prostora za majhno mesto Wiener Neustadt. .
Projekt obravnava problematiko rekonstrukcije in vključevanja zgodovinskih plasti v življenje mesta – zgodovinski kompleks, dolgo skrit, je mogoče doživeti in razumeti v celoti, hkrati pa sprejemati novo programsko opredelitev.
Območje pred kazamati je zasnovano kot blago nagnjen javni trg, ki povezuje nivo mesta s polpotopljenim nivojem stare zgradbe in sprejema obiskovalce z vodoravno zastekljenim pritličjem. Obiskovalca nato vodijo skozi labirintsko – skoraj ‘piranezijsko’ strukturo starih kazamatov, ki so bili preurejeni v razstavišče mesta.
Nova večnamenska dvorana – nekakšen prostor Kunsthalle, osvetljen od zgoraj, se nahaja na koncu podzemne promenade, zagotavlja naraven, sodoben zaključek kompleksa.
Blago pobočje povezuje prostor kazamatov nazaj na nivo Stadtparka, s čimer zaključuje topografski obris kompleksa – od mesta, skozi podzemne zgodovinske plasti trdnjave – nazaj na površje mesta in zelenega parka.
Disciplina posega je poudarjena z materialno definicijo dodatkov – opečni svet zgodovinske strukture se dopolnjuje in razkriva skozi ulito betonsko materialnost novih dozidav – tako da se novo in staro vidno razlikujeta, a se zdita združena.