


Đorđe Balašević’s ‘Atelier of Dreams’ is neither a house, a museum, a hotel, a public building, or a monument – it is a platform on which it is possible to build a dynamic profile of a vital institution, dedicated to Novi Sad’s greatest poet.







atelje sanj đorđa balaševića
1 / 11
vabljeni arhitekturni natečaj, 1. nagrada
loakcija: Novi Sad, Srbija
naročnik: Fundacija Balašević
projekt: 2021
Bevk Perović projektni tim:
Matija Bevk
Vasa J. Perović
Blaž Goričan
Valentin Tribušon Ovsenik
Kaja Stopar
Mitja Usenik
Samo Bojnec
Rok Primažič
Nova stavba ‘Atelje sanj’ Đorđa Balaševića ni ‘klasična’ hiša ali zgradba – niti po funkcionalnosti niti po videzu – je hibrid, ki skupaj z neposredno okolico vzpostavlja ‘ozemlje’ pesnikovega spomenika v novozasajenem univerzitetnem parku.
Ta ‘nova’ struktura, novo ozemlje, novi ‘hibrid’ ima hkrati značaj paviljona, hiše, muzeja, parka, vrta, spomenika in ploščadi. Gre za platformo v širšem pomenu besede, na kateri se izmenjujejo programi, vzdušja in duh Balaševićevega opusa.
Pritličje je ‘fleksibilni’ del postavitve Ateljeja Sanje – štirje zaprti razstavni prostori/strukturni stebri stavbe definirajo serijo odprtih prostorov, v katerih se na modulu 5×5 m izmenjujejo različne ‘situacije’ Balaševićevega opusa.
V središču stavbe je tribuna – dvonadstropni koncertni avditorij, skrit v sredini stavbe – ki je hkrati prostor za filmske ali koncertne projekcije in prostor za prehod v “zgornji svet” Ateljeja sanj.
V prvem nadstropju je deset spominskih sob organiziranih kot deset ‘prizorišč’ Balaševićeve poezije, skritih za steklom, ki kot diorame obiskovalcu odkrivajo Balaševićeve zgodbe. Enajsta ‘soba’ je odprt betonski ‘šotor’ na strehi stavbe.
Streha je metaforična slika odnosa med Balaševićem in svetom, Balaševićem in kozmosom. Niz elementov – streha vojvodinske hiše (ki pokriva eno od sob v spodnjem nadstropju), mala koncertna tribuna (ki kaže proti središču mesta), ‘šotor’ iz dveh betonskih plošč (enajsta soba), stopnice proti nebu (s pogledom na Petrovaradinsko trdnjavo), velik ‘dimnik’ (ki prepušča svetlobo v spodnji prostor), plitva vodna površina – ‘ribnik’ itd., vse to vzpostavlja mirno, trdno pokrajino razmerja med pesnikom in svetom, pesnikom in nebom.
“Atelje sanj” Đorđa Balaševića ni niti hiša, muzej, hotel, javna zgradba ali spomenik – je platforma, na kateri je mogoče zgraditi dinamičen profil vitalne institucije, posvečene največjemu pesniku Novega Sada.